Oriol

Človeštvo še nikoli ni bilo tako blizu konca ...

Barcelona, 2029. Skupina znanstvenikov v skrivnem laboratoriju izvaja projekt Asgard. Cilj projekta je izdelati superračunalnik, ki bo služil kot domovanje superinteligence.

Čez nekaj dni upokojeni policijski pogajalec Alex Lopez prejme telefonski klic. Najprej se zdi kot neslana šala, a kmalu se izkaže, da je na drugi strani terorist, ki ima nenavadno zahtevo – svetovne vlade naj takoj prenehajo z uničevanjem planeta. Svoje zahteve podkrepi z napadi na različnih lokacijah. Desetine žrtev govorijo glasneje od vseh pozivov.

Nemudoma se oblikuje posebna skupina, z Alexom na čelu, ki vzpostavi stik z voditelji velesil. Jim bo uspelo ustaviti terorista, ki je jasno razglasil, da je njegov talec sleherni prebivalec našega planeta?

Ljudje se že tisočletja trudijo, da bi prišli bliže stvarniku. Neuspešna gradnja bibličnega babilonskega stolpa ni bila zadostno opozorilo, najsi je šlo za zgodbo ali resnico. Četudi se spomini prenašajo iz roda v rod, bodisi genetsko bodisi s pripovedovanjem, to človeku ne koristi kaj prida. Hitreje, višje, močneje. Povsem jasno je, da smo nebesa postavili v višave. Ko jih ni bilo na najvišjem vrhu tega planeta, smo jih iskali v orbiti, nato na Luni, pa na planetih našega osončja in nazadnje v globokem vesolju. Postali smo obsedeni z iskanjem stvarjenja. Začetka. Velikega poka. Trenutka, ko je iz majhne točke sredi ničesar nastalo vse. Motiv je bil jasen. Če bi razumeli začetek, bi razumeli konec. Če bi vedeli, kako in zakaj je nastalo vesolje, bi lažje sprejeli, da je njegov konec neizogiben.